Podjetje GeoCodis je izvedlo javno naročilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), z naslovom »Analiza izbranih območij z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost zaradi pogostih poplav in analiza območja cele Slovenije v izbranem časovnem obdobju zaradi poplavljenosti zemljišča«. Z namenom sistematičnega pristopa in izvedbe sta bili analizi ločeni v dva večja vsebinska sklopa:
- Analiza izbranih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost zaradi pogostih poplav
- Analiza območja cele Slovenije v izbranem časovnem obdobju zaradi poplavljenosti zemljišča
V obeh analizah so bili uporabljeni podatki o zaznanih vodnih površinah, ki so bili pridobljeni iz aplikacije VodaKje.si. Aplikacija že od leta 2014 dalje zbira in analizira podatke o zaznanih površinskih vodah na območju Slovenije. Aplikacija temelji na podlagi algoritma detekcije površinske vode z Sentinel-1 SAR (angl. Synthetic Aperture Radar) radarskim satelitom, ki je bil objavljen v strokovni literaturi (Oštir, Rak, Tovšak, 2016). Pri tem velja poudariti, da aplikacija zaznava površine pokrite z vodo (angl. water-body detection) in ne ločuje med poplavami, stoječimi in tekočimi vodami ali zastalo meteorno vodo na zemljiščih. Za namen poročila se termin »poplava« uporablja v širšem pomenu, kot površina na kateri je bila zaznana voda.
Oštir, K., Rak, G., Tovšak, J., 2016. Radar Satellite Imagery and Automatic Detection of Water Bodies. Geodetski glasnik 50(47), 5-15. DOI: 10.58817/2233-1786.2016.50.47.5
Rezultati analiz so bili validirani s pomočjo uporabe neodvisnih virov:
- Posnetki optičnih satelitov (Sentinel-2, Landsat 8 in 9)
- Meritve meteoroloških postaj (ARSO arhiv)
- Meteoinfo, arhiv radarskih slik (ARSO)
- Hidrološke meritve (ARSO arhiv)
- Mediji, fotografije, objave na socialnih medijih
Prvi del analize
Analiza je bila izvedena v razponu 10 letih, od vključno 2015 do vključno 2024. Zaradi problematike prisotnosti snežne odeje, kateri smo se želeli izogniti, smo upoštevali podatke od 1. aprila do 30. novembra za vsako koledarsko leto.
Izbrana območja analize (9):
- Planinsko polje
- KP Radensko polje
- KP Ljubljansko barje
- KP Pivška presihajoča jezera
- Cerkniško polje
- Dolenjevaško polje
- Zadloško polje
- Dobrepolje
- Ponikve
V prvem delu analize sta bila uporabljena dva metodološka pristopa. Pri prvem je šlo za primerjalno analizo maksimalnih poplavnih dogodkov desetih let, v drugem delu pa je bilo analizirano kje se poplave pojavljajo vsaj 2x ali vsaj 4x v razponu 10 let. Na spodnjih fotografijah sta priložena primera rezultatov obeh pristopov.
Drugi del Analize
V drugem sklopu je bila analizirana prisotnost vode na kmetijskih površinah na ravni občin v opredeljenem časovnem obdobju (20 dni pred 15.11. v tekočem letu). Za potrebe analize so bile iz vira MKGP Raba tal, 2025 izbrane posamezne primerne kategorije kmetijske rabe tal in združene v enotno območje kmetijskih zemljišč. Upoštevana je bila maksimalna zaznana vodna površina na kmetijskih zemljiščih (v %) na ravni občin. Za lažjo predstavo so bili rezultati kategorizirani in vizualizirani v obliki preprostih kart.
